Zunanja razsvetlitev doma je nekoč veljala za razkošje. Zakaj? Ker se urejanju zunanjosti doma nismo posvečali toliko, kot danes. Večina ljudi je namreč poskrbela, da je bil dom prijeten za bivanje in privlačen v notranjosti, vrt pa je bil za njih zgolj vrt. Zelenica okoli hiše je bila sicer pokošena in tu ali tam je bila kakšna gredica z rožami, to pa je bilo tudi vse. Nihče ni razmišljal o krajinski arhitekturi in urejanju vrtov ter zelenic. Nihče si ni na vrtove postavljal fontan in razkošnih vrtnih ut, v katerih se skriva vse od mizice za zajtrk do masažnega bazena. In nihče ni skoraj toliko svetil, kot jih je v notranjosti hiše, razporedil tudi na dovoz, pred vhodna vrata, na prednje dvorišče in na vrt za hišo.

Danes so zunanja svetila nekaj povsem običajnega. Vsi namreč vemo, da je pri urejenosti hiše pomembna tudi njena zunanjost. In vsekakor ne gre zgolj za videz – razsvetlitev zunanjosti je tudi praktična in prijetna, marsikdaj pa nam lahko zagotavlja tudi varnost.

Zunanja svetila je potrebno predvsem dobro načrtovati. V prvi vrsti za to, ker je treba poskrbeti za inštalacijo, hkrati pa zaradi tega, da bo osvetlitev res na ključnih mestih. Vsem je jasno, da je potrebna osvetljava prostora pred vhodnimi vrati ter garažnimi vrati, in tu ni težav – gre za dva lokaciji, ki sta fiksni. Nekoliko drugače pa je z osvetlitvijo vrta. Na tem imate lahko mizo trenutno postavljeno na eno stran, naslednje leto jo postavite na drugo, v senco drevesa, ki bo medtem lepo zraslo. Torej je treba vedno imeti v mislih, da se zunanji prostor na vrtu spreminja in prilagaja našim potrebam in željam, temu pa naj bi svetila seveda tudi razsvetljava.

In še nekaj – razmislite o tem, ali zunanja svetila sploh potrebujete. Ena od bralk nam je nekoč napisala, da ji je arhitekt zrisal čudovito hišo, kjer sta bili na prednji strani tudi dve zunanji luči – lokacija prvega svetila je bila poleg vhodnih vrat, drugega na manjšem ograjenem atriju. Ko je postavila hišo, je seveda kupila tudi obe luči, ki nista bili ravno poceni. In nato se je v hišo vselila in ugotovila, da zunanjih luči sploh ne potrebuje – v desetih letih, kar živi v hiši, jih ni vključila niti enkrat. Zakaj ne? Ker stoji hiša v bližini ceste, in tam je ulična razsvetljava. Ta je tako močna, da je seveda tudi hiša v celoti obsijana.