Vse na tem svetu je minljivo, tudi človek. Na žalost se moramo posloviti in večno življenje ne obstaja. Vendar pa imamo možnost tudi, če pokojni ni z nami prisoten, ga vedno obiskati na njegovem grobu. In zato grob pokojnika označimo in sicer tako, da so povsod nagrobni spomeniki Stonedesign.si, na katerem je običajno ime in priimek ter letnica. Nekateri še postavijo fotografijo pokojnika ali pa še dodatno kakšno besedo več.

Ljudje smo bitja, ki smo gosti na tem svetu. V trenutku, ko se otrok rodi, vemo, da bo nekoč zapustil svet, ker večno življenje ne obstaja. Upamo samo, da vsak od nas doživi lepo starostno dobo in v življenju izpolni svoje želje in cilje. Kakorkoli, nihče nas ne vpraša in se tudi sami ne sprašujemo o tem, kakšna bo naša smrt in podobno vse dokler ne dosežemo določene starostne dobe, ko imamo občutek, da nam zdravje peša in počasi odhajamo na drugo stran. Seveda bo v trenutku, ko se to zgodi najbolj težko za svojce. Hudo je ljudem, katerim je mar za nas in verjetno ni na svetu osebe, ki ni že nekoga pokopala, ki mu je bil ljub. Običajno se potem vedno radi vprašamo tej osebi, četudi je sedaj že pokojna in leži nekje pod zemljo. Odhajamo na pokopališča, ki so polna nagrobnih spomenikov, se sprehodimo do našega svojca ali prijatelja in za trenutek posedemo k njemu.

Vsi si želimo nekoga obuditi in groba, pa vemo, da je žal to nemogoče in zato je običajno zelo pomembno, da se zavedamo tega tudi v življenju, ko smo še vsi prisotni in takrat cenimo vse skupne trenutke, kajti vemo, da se bodo ti nekoč tudi končali.

Nagrobni spomeniki so torej na nek način oznaka, kje »leži« kdo in, da četudi, ko nas več ne bo, da ostane spomenik in vsi ostali vedo, kje je kdo pokopan. Takšno je živjenje in je ena redkih stvari, katere ne moremo spremeniti.